skip to Main Content
051-696-303 info@primus-vadbe.si

Stres – bolezen modernega človeka

Stres – Bolezen Modernega človeka

Stres je tegoba modernega človeka, s katero se sooča predvsem zaradi premnogih obveznosti in zahtev vsakodnevnega življenja. Vse tiste situacije, ki predstavljajo dejansko ogrozitev posameznikove dobrobiti, doživljamo kot stresne. Nekateri ljudje so stresu podvrženi bolj pogosto, slednji zopet manj. Gre izpostaviti, da je doživljanje stresa predvsem stvar posameznikove subjektivne percepcije. Kaj interpretiramo kot stresno je v največji meri odvisno od nas samih in kako si razlagamo situacije s katerimi se soočamo. 

Pretirano razmišljanje, iracionalnost, pesimizem in tudi optimistično razmišljanje, kronična negativna čustva, osebna kontrola, agresivnost, tekmovalnost in sovražnost so med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na našo odzivnost v stresnih situacijah. 

Tudi če človek na svet gleda skozi rožnata očala, s tako imenovanim “pozitivnim outlookom”, se zunanjim stresnim dejavnikom težko izogne. Zato vsak posameznik podleže posledicam stresorjev slej ali prej. Stresorji so vse situacije in pritiski, ki v nas povzročijo stresni odziv. Zamislite si sebe na bejzbol igrišču, na katerem s kijem v rokah brez prestanka odbijate žogice, ki neusmiljeno letijo proti vam. Večno bi to lahko počeli le, če bi bili ljudje roboti, vendar se tudi ti pokvarijo in zahtevajo servis. 

Človek je čustveno in čuječe bitje zato je povsem smiselno, da se nas stvari dotaknejo (v nasprotnem primeru ste morda psihopat ali budistični menih). Posledice stresa občutimo tako na psihični kot fizični ravni. Anksioznost, razdraženost, nespečnost, glavoboli, povišan srčni utrip so le nekateri znaki, ki nastopijo kot kopičenje stresa v našem telesu. 

Čeprav je stres vsesplošno pojmovan kot nekaj negativnega, vpliva na nas tudi pozitivno. “Pozitivni stres” je tisti, ki se pojavlja kratkotrajno in nas motivira k napredku in doseganju ciljev. Kadar v življenju napredujemo, se s tem razvijamo, osebno rastemo in povečujemo svoje možnosti za kvalitetno življenje. 

Kateri proces se odvije v telesu, ko se soočimo s stresno oz za nas ogrožajočo situacijo? Lahko se boste čudili ob besedah, da je stres povsem normalna telesna reakcija ali odziv na različne življenjske situacije – dogodke, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na naš vsakdanjik (čeprav teženje šefa v današnjem času težko pojmujemo kot dejansko fizično grožnjo, je lahko za marsikoga to zelo neprijetna in stresna situacija). Ko zaznamo, da smo v nevarnosti, dejanski ali navidezni, se v telesu odvije avtomatski proces oz. stresni odziv poznan tudi pod imenom “fight ali flight”. V prevodu to pomeni: ostani in se bori ali zbeži daleč stran. Ne glede na vaš odziv gre v samem bistvu za preživetveno funkcijo, s katero skušamo ohraniti sebe. 

Kakšno vlogo opravlja živčni sistem v človeškem telesu? Živčni sistem sestavlja zapletena mreža živcev in celic poznanih tudi kot nevroni, po katerih se izmenjujejo signali med možgani in različnimi deli človeškega telesa. Da bi si vse skupaj lažje predstavljali, si poskusite zamisliti električno omarico v kateri so kaotično prepletene žice modrih, rdečih in rumenih barv. Če bi vse skupaj potegnili ven iz telesa, bi potrebovali kar nekaj časa, da bi žičke razpletli. Gre za zelo kompleksen sistem za prenos električnih signalov po telesu. 

Ko doživimo občutek stresa, se v centralnem živčnem sistemu sprostijo stresni hormoni (npr. adrenalin in kortizol), ki telo pripravijo na akcijo/reakcijo. Ob sprostitvi teh hormonov zaznamo povišan srčni utrip, aktivnost v mišicah (krčenje), pospeši se dihanje in postanemo bolj pozorni in osredotočeni, kar nas pripravi na boj ali beg. Stres je obrambni mehanizem telesa, ustvarjen, da lahko odreagiramo hitro. Metabolizem za tem potrebuje približno 90 minut, da po stresni dejavnosti ponovno doseže stanje ravnovesja. Če so stresorji v okolju še vedno prisotni ali če se sistem ne uspe naravnati na svoje naravno stanje, se stresni odziv nadaljuje. Stresni odziv lahko neprestano aktiviramo, ker določene oblike stresa v svojem okolju pričakujemo. 

Kdaj stres postane škodljiv? Ko nastopa dolgotrajno, v daljšem časovnem obdobju, kontinuirano in na nas vpliva negativno. Govorimo torej o kroničnem stresu. Tovrstni obliki ponavljajočega slabega stresa velikokrat sledijo bolezni med katerimi so najbolj pogosti diabetes, visok krvni pritisk, razdražljivo črevesje, zgaga ter različne psihosomatske težave in stiske npr. depresija, nespečnost, anksioznosti, motnje hranjenja, socialno izključevanje ipd., poslabšajo se lahko tudi že obstoječe bolezni pljuč, predvsem pri astmatikih. 

Stres negativno vpliva tudi na srce in ožilje, znižuje naš libido ter povečuje kopičenje odvečne maščobe okoli trebuha ali izgubo/kopičenje kilogramov (odsvetujemo izpostavljanje stresorjem kot metodo hujšanja). Kronični stres lahko vodi tudi v izčrpanost oz. psihično in fizično izgorelost, ki je čedalje bolj pogosta. 

Kako lahko omilimo vpliv stresa na naše telo? Sreča je stvar vaše osebne perspektive in odnosa do življenja. Nekaj kar je za nekoga stresno, drugemu predstavlja srečo in največji užitek ali način življenja. Čeprav se stresu s težavo izognemo, lahko telo podpremo s sproščanjem.. 

Človeško telo ima poleg stresnega odziva tudi sprostitveni odziv. Slednji je ključen pri vzpostavljanju ponovnega fizičnega in psihičnega ravnovesja. Aktiviramo ga s preprostimi tehnikami kot sta meditacija in nadzorovano dihanje ter tudi osredotočena vizualizacija.

Ocenimo trenutno stanje počutja in poiščimo področja, ki so potrebna korenite prenove ali deložacije. Vsega žal ne morete rešiti, nekatera področja so shizifovo delo npr. vztrajanje na delovnem mestu ali v odnosih, s katerim smo globoko nezadovoljni. Izogibanje težavam situacijo dodatno poslabša, zato je ključno iskanje načinov za izboljšanje in usmerjati energijo na področja, ki nas izpolnjujejo in osrečujejo. 

Veliko lahko naredimo z načinom razmišljanja in vrednotenjem dogodkov v našem življenju. Seveda bodimo pri tem realistični. Naučimo se prepoznavati svoja čustva in zakaj jih doživljamo. Jedilnik naj sestavljajo zdrava živila polna vitaminov in mineralov, dobre maščobe, kakovostne beljakovine in polnozrnate žitarice. Zmanjšajte še vnos kave in alkohola ter uvedite pitje zeliščnih čajev kot so zeleni, sivkin, kamilični, baldrijanov in lipin. Predvsem si vzemite čas zase in za dejavnosti, ki vas sproščajo in veselijo. 

Že v prejšnjih rubrikah smo omenili, da vadba pozitivno vpliva na počutje, zato poskrbimo tudi za redno gibanje. Izvrstne body-mind vadbe so joga, Pilates in tai chi. Lahko se odpravite tudi na sprehod v gozd, druženje s prijatelji ali si privoščite masažo. Ključno je to, da ste aktivni, imate nekoga, ki se mu lahko zaupate in da poskrbite zase, ko to potrebujete. Imejte se radi!

 

Maja Kržišnik, dipl. psihosocialne pomoči in prehranska svetovalka
Primus vadbeni center, Koprska 108c Ljubljana Vič/Murgle,
051-696-303, info@primus-vadbe.si

Back To Top